90 let Vilme Ceglar iz Zreč
90 let Vilme Ceglar iz Zreč
10. 11. 2025
Martina R.
90 let Vilme Ceglar iz Zreč
Pred nekaj dnevi je svoj jubilej praznovala gospa Vilma Ceglar iz Zreč, ki je dopolnila častitljivih
devetdeset let. Ob tej posebni priložnosti so jo obiskali župan Občine Zreče, predstavniki
Društva upokojencev Zreče, Zveza delovnih invalidov Slovenije in Krajevne organizacije
Rdečega križa Zreče. Obiskovalci so ji izrekli iskrene čestitke, tople želje in besede spoštovanja
za vse, kar je v dolgih letih svojega življenja prispevala lokalni skupnosti. Gospa Vilma jih je
prijazno sprejela in z nasmehom delila spomine na svoje bogato življenje.
Rojena je bila v Celju, otroštvo pa je preživela v prijetnem okolju Šmohorja nad Laškim. Njeno
otroštvo ni bilo lahko, saj je mama ostala sama z devetimi otroki, ko je oče umrl. Kljub težkim
razmeram je mama otroke vzgajala z veliko ljubezni, trdnosti in vztrajnosti. Vilma vedno poudari,
da je mama tista, ki si zasluži največjo zahvalo, saj jih je vzpodbujala k znanju in izobrazbi. Vsi
otroci so se izšolali najmanj do srednje šole, kar je bilo v tistih časih velik dosežek.
Osnovno šolo je prva leta obiskovala v Zgornji Rečici pri Laškem, nato pa je šolanje nadaljevala
v Celju na II. Gimnaziji. Končala je 5 letnikov Učiteljišča in se leta 1956 z dekretom zaposlila v
Osnovni šoli Zreče. Pedagoško znanje je nadgrajevala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer
je leta 1974 diplomirala iz razrednega pouka.
Svojo poklicno pot je posvetila otrokom. Poučevala je z veliko ljubeznijo in potrpežljivostjo,
predvsem na razredni stopnji, pa tudi glasbo na višji stopnji. Hkrati je bila 20 let tudi pomočnica
ravnatelja. Njena predanost in toplina sta pustili globoko sled v generacijah učencev, ki se je še
danes z veseljem spominjajo. V Zrečah si je ustvarila družino njen mož Erik je bil domačin in
zaposlen v podjetju Unior. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri in sin, vendar je prvo hčerko
izgubila kmalu po rojstvu, druga pa je zaradi bolezni umrla v srednjih letih. Sin s svojo družino
živi v bližini in je mami vedno pripravljen pomagati. Ponosna je na svojega vnuka in dve vnukinji
ter na dva pravnuka, ki ji prinašata veliko veselja in topline. Čeprav živijo v različnih krajih, se
pogosto slišijo in obiščejo, najlepše pa ji je, kadar se ob praznikih zberejo vsi skupaj. Leta 1989
se je upokojila, a njeno življenje se s tem ni umirilo – še naprej je bila dejavna na kulturnem
področju. Dolga leta je vodila ženski pevski zbor Zreče in s tem prispevala k razvoju kulturnega
utripa kraja. Za svoje dolgoletno delo v glasbi je prejela zlato Gallusovo značko, kar jo še danes
navdaja s ponosom. Njeno življenjsko delo je bilo prepoznano tudi na občinski ravni, saj ji je
Občina Zreče leta 2023 podelila posebno priznanje za življenjsko delo. To priznanje jo je ganilo,
saj vidi v njem potrditev vseh svojih prizadevanj in truda, ki ga je vložila v delo z ljudmi in za
ljudi. Danes gospa Vilma še vedno živi sama v svoji hiši v Zrečah. Sama skrbi za gospodinjstvo,
kuha, rešuje križanke in z veseljem spremlja televizijo. Če potrebuje pomoč pri večjih opravilih, ji
priskoči sin, pri čiščenju pa ji pomagajo drugi. Včasih je z veliko vnemo obdelovala svoj vrt, ki ga
danes neguje snaha, a še vedno rada pogleda, kako vse lepo raste in cveti. Pove, da jo zelo
razveseljujejo prijazni odnosi s sosedi, ki jo spoštujejo in jo pogosto obiščejo. Njeno dvorišče
vedno krasi lepo urejeno cvetje, ki odseva njeno notranjo vedrino in ljubezen do življenja. Ob
letošnjem praznovanju se še posebej veseli druženja s svojimi najdražjimi, saj takrat obujajo
spomine, se smejijo in skupaj nazdravijo življenju. Gospa Vilma Ceglar je s svojo skromnostjo,
delavnostjo in dobroto pustila močan pečat v zreški skupnosti. Njeno življenje je preplet ljubezni
do družine, predanosti poklicu in spoštovanja do ljudi.
Pred nekaj dnevi je svoj jubilej praznovala gospa Vilma Ceglar iz Zreč, ki je dopolnila častitljivih
devetdeset let. Ob tej posebni priložnosti so jo obiskali župan Občine Zreče, predstavniki
Društva upokojencev Zreče, Zveza delovnih invalidov Slovenije in Krajevne organizacije
Rdečega križa Zreče. Obiskovalci so ji izrekli iskrene čestitke, tople želje in besede spoštovanja
za vse, kar je v dolgih letih svojega življenja prispevala lokalni skupnosti. Gospa Vilma jih je
prijazno sprejela in z nasmehom delila spomine na svoje bogato življenje.
Rojena je bila v Celju, otroštvo pa je preživela v prijetnem okolju Šmohorja nad Laškim. Njeno
otroštvo ni bilo lahko, saj je mama ostala sama z devetimi otroki, ko je oče umrl. Kljub težkim
razmeram je mama otroke vzgajala z veliko ljubezni, trdnosti in vztrajnosti. Vilma vedno poudari,
da je mama tista, ki si zasluži največjo zahvalo, saj jih je vzpodbujala k znanju in izobrazbi. Vsi
otroci so se izšolali najmanj do srednje šole, kar je bilo v tistih časih velik dosežek.
Osnovno šolo je prva leta obiskovala v Zgornji Rečici pri Laškem, nato pa je šolanje nadaljevala
v Celju na II. Gimnaziji. Končala je 5 letnikov Učiteljišča in se leta 1956 z dekretom zaposlila v
Osnovni šoli Zreče. Pedagoško znanje je nadgrajevala na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer
je leta 1974 diplomirala iz razrednega pouka.
Svojo poklicno pot je posvetila otrokom. Poučevala je z veliko ljubeznijo in potrpežljivostjo,
predvsem na razredni stopnji, pa tudi glasbo na višji stopnji. Hkrati je bila 20 let tudi pomočnica
ravnatelja. Njena predanost in toplina sta pustili globoko sled v generacijah učencev, ki se je še
danes z veseljem spominjajo. V Zrečah si je ustvarila družino njen mož Erik je bil domačin in
zaposlen v podjetju Unior. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri in sin, vendar je prvo hčerko
izgubila kmalu po rojstvu, druga pa je zaradi bolezni umrla v srednjih letih. Sin s svojo družino
živi v bližini in je mami vedno pripravljen pomagati. Ponosna je na svojega vnuka in dve vnukinji
ter na dva pravnuka, ki ji prinašata veliko veselja in topline. Čeprav živijo v različnih krajih, se
pogosto slišijo in obiščejo, najlepše pa ji je, kadar se ob praznikih zberejo vsi skupaj. Leta 1989
se je upokojila, a njeno življenje se s tem ni umirilo – še naprej je bila dejavna na kulturnem
področju. Dolga leta je vodila ženski pevski zbor Zreče in s tem prispevala k razvoju kulturnega
utripa kraja. Za svoje dolgoletno delo v glasbi je prejela zlato Gallusovo značko, kar jo še danes
navdaja s ponosom. Njeno življenjsko delo je bilo prepoznano tudi na občinski ravni, saj ji je
Občina Zreče leta 2023 podelila posebno priznanje za življenjsko delo. To priznanje jo je ganilo,
saj vidi v njem potrditev vseh svojih prizadevanj in truda, ki ga je vložila v delo z ljudmi in za
ljudi. Danes gospa Vilma še vedno živi sama v svoji hiši v Zrečah. Sama skrbi za gospodinjstvo,
kuha, rešuje križanke in z veseljem spremlja televizijo. Če potrebuje pomoč pri večjih opravilih, ji
priskoči sin, pri čiščenju pa ji pomagajo drugi. Včasih je z veliko vnemo obdelovala svoj vrt, ki ga
danes neguje snaha, a še vedno rada pogleda, kako vse lepo raste in cveti. Pove, da jo zelo
razveseljujejo prijazni odnosi s sosedi, ki jo spoštujejo in jo pogosto obiščejo. Njeno dvorišče
vedno krasi lepo urejeno cvetje, ki odseva njeno notranjo vedrino in ljubezen do življenja. Ob
letošnjem praznovanju se še posebej veseli druženja s svojimi najdražjimi, saj takrat obujajo
spomine, se smejijo in skupaj nazdravijo življenju. Gospa Vilma Ceglar je s svojo skromnostjo,
delavnostjo in dobroto pustila močan pečat v zreški skupnosti. Njeno življenje je preplet ljubezni
do družine, predanosti poklicu in spoštovanja do ljudi.
Njena zgodba je navdih za vse, ki verjamejo, da se z vztrajnostjo, toplino in nasmehom lahko
premagajo vse življenjske preizkušnje. Srečnih 90 let, draga gospa Vilma – naj vas spremljata
zdravje in mir še mnogo let!
Zapisala: Martina Ravničan
premagajo vse življenjske preizkušnje. Srečnih 90 let, draga gospa Vilma – naj vas spremljata
zdravje in mir še mnogo let!
Zapisala: Martina Ravničan
