Izid monografije Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem

V Zrečah so danes, 24.5.2022 predstavili monografijo Milko Bremec in Walter Mach – graditelja kovaške industrije na Slovenskem; Lokovec – Muta – Zreče. V njej orišejo poslovno in osebno zgodbo predvojnih industrialcev ter osvetlijo začetke industrijskega kovaštva na Zreškem, v Muti in v Lokovcu. Ustvarjalci monografije so zbrali mnoge doslej neznane arhivske dokumente, dokumentarne fotografije in pričevanja.

Ustanovila Štajersko železoindustrijsko družbo
Bremec in Mach sta v Zrečah v začetku dvajsetih let 20. stoletja kupila zemljišča in objekte in, kot je razvidno iz dokumentov iz Bremčeve arhivske zapuščine, leta 1922 ustanovila Štajersko industrijsko družbo, leta 1925 pa jo reorganizirala v Štajersko železoindustrijsko družbo (katere naslednik je današnje mednarodno uspešno podjetje Unior Zreče). Takrat je podjetje že dajalo delo okrog 110 osebam.

Kot strokovnjaka in gospodarstvenika sta Bremec in Mach delovala po vsej Sloveniji in preko njenih meja, se sprva ukvarjala s trgovino z nafto, nato ju srečamo kot ustanovitelja, lastnika, financerja v mnogih zgodbah. Iz časa pred drugo vojno najbolj izstopa njuno vzpostavljanje podjetja v Zrečah in nakup in upravljanje proizvodnih kapacitet livarne in kovačije Železarne Muta.

Oba je oblast po II. svetovni vojni razlastila in zaprla. Bremca so obsodili na smrt, a so ga so rešili in je uspel nadaljevati pot graditve moderne kovaške industrije v Sloveniji. Walter Mach ni imel te sreče, pričevanja objavljena v tokratni monografiji dokazujejo, da je bil mučen v mariborskem zaporu. V kratkem času v zaporu je duševno zbolel, pričevalci pravijo, da so ga usmrtili.

Milko Bremec, nestor slovenskega industrijskega kovaštva

Milko Bremec (1890–1971), inženir strojništva, inovator, projektant in organizator kovaške ter kovinske industrije velja za nestorja slovenskega industrijskega kovaštva. Projektiral je več tovarn za proizvodnjo poljedelskega, gozdarskega, rudarskega in drugega orodja in vodil racionalizacijo in specializacijo te proizvodnje. Med drugim je izdelal načrte za povsem nove kovaške peči in pripravljal priročnike za kovače. Bile je vodilni pobudnik prehoda iz obrtniškega na industrijsko kovaštvo v Lokovcu, na Muti in v Zrečah. S svojim inovatorskim delom je prispeval k zboljšanju delovnih razmer brusačev v kovaških brusilnicah (silikoza).

Po drugi svetovni vojni se je, kljub temu, da je bil za novo oblast že odpisan, dejavno vključil v obnavljanje kovaške industrije v Sloveniji. Sodeloval je pri 'graditvi' Litostroja, delal v Glavni direkciji kovinske industrije. Bil je ustanovitelj poslovnega združenja kovaške industrije Slovenije Fužinar, ki ga je vodil tudi kot direktor. Prispeval je k oživitvi kovaštva na Primorskem (v Lokovcu, od koder izhaja njegov rod). Bremcu je, tako z dokumenti kaže tokratna monografija, pripisati tudi odločilno vlogo pri ustanovitvi podjetja za proizvodnjo umetnih brusov Comet Zreče v letu 1958 (danes združeno podjetje Weiler Abrasives).

Sodeloval je tudi pri nastajanju Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri in Pokrajinskega muzeja Maribor.

O monografiji
Monografija o začetkih kovaške industrije na Slovenskem obsega 150 strani v velikem formatu, v njej je objavljenih več deset arhivskih dokumentov in obsežna množica še neobjavljenih dokumentarnih fotografij. Urednik monografije je dr. Vito Hazler, na pobudo Občine Zreče, ki je monografijo založila, pa se mu je pridružilo še sedem avtorjev: dr. Milko Mikola, Miroslav Šuligoj Bremec, mag. Aleksandra Boldin, Ludvik Jerčič, dr. Damijana Žišt, Robert Jedlovčnik ml. in Martin Mrzdovnik. Pri nastajanju je dejavno sodeloval tudi oblikovalec monografije Blaž Prapótnik, ki je zasnoval še spremljajočo razstavo, ki je te dni na ogled v Zrečah.

Župan Zreč, mag. Boris Podvršnik, je na današnji predstavitvi dejal, da na dejanih Milka Bremca in njegovega družabnika Walterja Macha stoji zgodba o uspehu v kovinski industriji v Zrečah. Z osvetlitvijo novih dejstev in spoznanj o pionirjih industrializacije na Zreškem se jima želijo ti kraji tudi simbolno zahvaliti za njun prispevek, za storjene nepopravljive krivice (takratne oblasti) pa vsaj skromno moralno oddolžiti.