Ajda

17. 8. 2017 Martina M.
Ljudska  bajka pravi, da je bil nekoč pri nas presrečni čas, ko je kruh rasel na drevesu in je bilo pšenično klasje pol sežnja dolgo. A ljudje so se skvarili in bogovi so sklenili svet pokončati. Odprlo se je nebo in Zemljo je zalila voda. Vesoljnemu potopu so se izognili samo štirje ljudje. O treh bajka molči, četrti pa se je povzpel na vinsko trto, ki je rasla na hribu in se dotikala neba. To je videl Kurent, pri nas zelo spoštovan bog, in se razveselil, da mož išče zatočišče na njegovi rastlini. Usmilil se ga je in voda je začela odtekati, rešeni človek pa je Kurentu obljubil, da bo vedno ljubil in spoštoval dve temu bogu sveti zeli. Vinsko trto in ajdo. Kar zadeva vinsko trto, jo Slovenec včasih ljubi še preveč, ajda pa je skorajda utonila v pozabo. Za desetletja. Zadnja leta se kot mnoge druge "izbrisane" kulturne rastline - proso, lan, pira ... - spet vrača na polja in s svojo belo, rdečo in rožnato barvo cvetov riše lepšo podobo avgustovske kulturne krajine."
Vir: http://www.publishwall.si/astrologinja.roza/post/96485/ajda-je-za-prebavila-kot-sirkova-krtaca

Priljubljena druženja med zeliščarji smo tokrat osredotočili na nabiranje cvetov ajde pri našem članu Tomažu. Sestali smo se na dan, ki je namenjen cvetu, in se odpravili v vasico Marjeta na Dravskem polju z namenom, da bi nabrali ajdine cvetove za čaj. Pri tem so sodelovali tako otroci kot starejši in si pri tem pridobili veliko znanja o predelavi konoplje ter koristnih učinkih ajde.
Poleg ajde smo nekateri nabrali še nekaj konoplje, katere čaj, ki nam ga je pripravila gospodinja, je zelo okusen. Prav nič se nam ni mudilo domov, saj so se ob čaju razvili razni pogovori, ki so prispevali k medgeneracijskem sodelovanju, ki je v zadnjih letih še kako potrebno.

Julija Mauhler
Fotogalerija